Človek, hvala ti!

Ustvaril si iz kaosa red. Iz bede izobilje. Iz neznanja znanje. Iz lakote sitost. Iz trpljenja spokojnost. Iz strahu mir. Si potomec junakov, ki so zgradili piramide, katedrale, ki so ustvarili umetnost, znanost... Nahranil si sebe, družino, vas, nahranil si milijarde! To si ti, to ste vi, človek!

Vendar... zdi se mi, da se je nekaj spremenilo v tebi... Tvoji predniki so ti dali telo in um, ki sta prestala nemogoče. Noge, ki so prehodile svet. Roke, ki so zgradile civilizacijo. Mišice, ki so premaknile skale. Kosti, ki so zrasle ob naporih življenja.

Zakaj torej zanemarjaš svoje darove?